Pri založbi Miš je v zbirki Srečanja izšel mladinski roman avtorice Janje Vidmar z naslovom Samo mulca. Zgodba je postavljena v čas poletnih počitnic, spremljamo pa dogodivščine dvanajst-in-polletnega Filipa.

Filip je štorasta in muhasta zguba ali drugače pilif. V romanu spoznamo njegovo družino, predvsem pa, kot se za najstnika spodobi, njegove prijatelje. Filipov najboljši prijatelj je Erazem, ki hodi s sošolko Lejlo, v katero pa je zagledan tudi Filip.

»Poletje je super, ker ni šole. Vsak dan se družimo na igrišču pred športno dvorano. Erazem teži Lejli, če ima kakšno prijateljico zame. Verjetno preveč svetim zraven. Delam se, da se me to ne tiče, čeprav se v resnici sekiram zaradi svojega brezpunčnega stanja. To ni stanje brez punča, ki sem ga čisto malo poskusil za božič pri dediju Marjanu, ampak stanje brez punce.« (str. 7)

Pravo dogajanje se začne, ko si Filip razbije nos in ta postane »kumara«. Posledično se starša odločita, da morata več časa preživeti s svojim edincem, in načrtujeta organiziran pohodniški izlet v Umbrijo v Italiji.

Filip se je vedno hvalil, da nima »helikopterskih« staršev, ampak vse se spreminja in kar naenkrat se starša trudita okrog njega. Najstnike, ki jih že tako vse moti, starši motijo še najbolj. Takole se glasi Filipovo razmišljanje: »Zanimivo. Moji mami vsekakor ne more nihče očitati, da lebdi nad mano. Nočeta biti preveč zaščitniška, zato me puščata, da se znajdem, kot vem in znam. Hočem reči, saj imam streho nad glavo, redne obroke in oprane cunje, ampak za vse drugo odgovarjam sam. Kar huda nadloga za dvanajstletnika. Kadar ju kaj vprašam, mi predlagata, naj razmislim in poiščem odgovor ali pa se sam odločim. Nočeta se vmešavati, jaz pa včasih nujno potrebujem vpletanje. Po mojem starši danes sploh ne razumejo lastnih otrok.« (str. 22)

Na minibusu, s katerim potujejo, so skoraj sami starci, na srečo pa je prisotna vsaj ena mlajša oseba, trinajstletna Zala, ki se izleta udeleži z mamo. Osnovni načrt potovanja obsega veliko planinarjenja ter spoznavanje zgodovinskega in gastronomskega okolja, kar pa Filipa ne navdušuje. »To potovanje bo trajalo celo večnost, še huje do konca večnosti. Saj vem, da večnost po zakonih fizike nima konca, ampak vseeno za umret! V minibusu je bilo dvanajst sedežev. Naslednjih osem dni bom moral dneve preživljati z devetimi neznanci. Bioloških roditeljev sicer nisem uvrščal mednje, ampak te dni sem ju vztrajno ignoriral. Naj si za vse večne čase zapomnita, kako nepošteno in kruto ravnata s svojim edincem. V bistvu sta me ugrabila, ampak ker gre tehnično gledano za moja starša, ju ne morem prijaviti. Do polnoletnosti me imata pravico vlačiti na ušive družinske počitnice s kupom bednih dejavnosti.« (str.25)

Kmalu pa se roman prevesi v detektivko, saj se zgodi kraja denarnice. Filip in Zala imata tako razlog za detektivsko opazovanje. Poleg vseh nerodnosti in pripetljajev, ki jih Filip doživlja na potovanju, se izginotja nadaljujejo. Nekateri pogrešani predmeti se najdejo, drugi pa so res ukradeni. Filip in Zala skujeta načrt, kako odkriti tatu. Seveda so morali biti žeparji, kaj pa, če v ozadju deluje celo italijanska mafija?

Zgodba spretno prepleta humor, napete trenutke in drobne zadrege, ki spremljajo odraščanje. Avtorica prikaže prve simpatije, prijateljske vezi in odnos med starši in najstniki. Samo mulca je živahno in zabavno branje, polno zapletov in prigod, ki bo bralce popeljalo od domačega igrišča do slikovitih pokrajin Italije. Odlično se bere v poletnih dneh, a bo enako zabavno tudi med letom, kadar potrebujemo nekaj lahkotnega, iskrivega in duhovitega.

Zapisala Ana Dolinšek