Vinko Möderndorfer, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, gledališki, radijski, filmski in televizijski režiser je spisal mladinski roman, ki ga je zasnoval kot dnevniški zapis iskrenih fantovskih razmišljanj, občutenj, pomenkov in samoizpraševanj. Zgoščen je v devet mesecev odraščajočega življenja, ki z ničemer ne prizanaša in je napolnjeno z ne prelahkimi dogodki, spoznanji in uporno-pogumnimi odločitvami.

Gal je zanimiv fant z nekoliko neobičajnimi posebnostmi: še nikoli ni bil zaljubljen, zbira prtičke, živi v srečni in rahlo otožni družini skrivnosti, zelo rad bere knjige, Jadran Krt je nanj naredil močan vtis; morda se zaradi njega tudi sam odloči pisati dnevnik.

Uči se, kako ujeti to formo pisanja in kako v njej biti nepopustljivo resnicoljuben in odločen. Zato so izpovedi potresene z najstniškimi doživljanji in skrivnostmi, dogodivščinami povezanih prijateljev, medvrstniškim nasiljem in pomočjo. Pa tudi z družinskimi pretresi. Hišo granatnih jabolk Oscarja Wilda, ki jo Gaj v svojem dnevniku omeni kot zanimivo zbirko pravljic, smo v novi izdaji pred kratkim dobili tudi v Mariborski knjižnici (Beletrina, 2024). Obe knjigi skupaj sta lahko odlična povezava za mladostniške bralce, tudi v okviru šolskega ali bibliopedagoškega dela.

Vinko Moderndorfer je vsestranski umetnik, ki se s svojo ustvarjalnostjo dotika pritegujoče, nagovorljivo in hkrati izostreno, mojstrsko in v čutne estetike. Na vseh področjih ustvarjanja je prejel številne nagrade in priznanja, kot mladinski pisatelj pa nas vedno znova preseneča s kakovostno literaturo, zanimivimi zgodbami in tematikami ter predvsem z živimi izrisi likov in dogajanja in nečim v slogu in pripovedi, kar nezadržno priteguje bralca in ga na valu nese vse do konca.
Roman je v zbirki Mladinsko branje izšel v mariborski založbi Pivec, ilustriral ga je Roman Ražman, uredila pa Cvetka Bevc.

"/.../ Ponedeljek, 17. junij
To je moj zadnji zapis. Mislim, da nekaj časa ne bom pisal dnevnika. Na neki način je dnevnik človekov res dober prijatelj. Je kot zrcalo. Če kdaj pozabiš, kakšen si, se pogledaš vanj.
Deveti razred je skoraj opravljen. Maja mi je na končnem izletu rekla: 'Gaj, tako si dobre volje! Tako si vesel. Nikoli te še nisem videla tako srečnega.' In res sem bil do konca šolskega leta zelo dobre volje. Nobenih slabih občutkov nisem imel. Zdelo se mi je, kot da je nekdo odprl okno in prezračil sobo. Ja srečen sem bil. Maja je dobro opazila. Punce veliko opazijo. Zelo so subtilne. /.../" (str. 88, 89)

Maja Logar