V romanu se Jani Virk podaja v zgodovino, v zgodnje 13. stoletje.

Četrta križarska vojna se je ravnokar končala, na ptujskem gradu, kjer vlada Friderik III Ptujski, pa vojaško posadko vodi skrivnostni angleški vitez Viljem, ki je na grad pred nekaj leti prišel kot ujetnik. Nahajal se je namreč v spremstvu angleškega kralja Richarda Levjesrčnega, kateremu je ptujski graščak pri Brežah na Koroškem postavil zasedo. Richardu je uspelo pobegniti predvsem po zaslugi junaškega spremstva, ki je v veliki meri končalo v ujetništvu.

Viljem je že nekaj let gnil v grajski ječi in verjetno ne bi preživel, če zanj ne bi skrbela slovanska zeliščarica Lepa, ko nekega dne grad v Friderikovi odsotnosti napadejo Ogri, Friderikova žena pa s pomočjo ujetnikov uspešno organizira obrambo. V njej se je Viljem zelo izkazal, za nagrado se je rešil ječe in dobil službo na gradu, z Lepo pa sta se zaljubila in v svoji zvezi pridelala dva otroka. A vendarle o Viljemu le malokdo kaj ve, še največ Lepa, pa tudi ta ni posvečena v vse njegove skrivnosti.

Izobražen človek, vešč s peresom, se je v svoji mladosti šolal v Oxfordu in Parizu, nato pa se, obtežen z nehotenim umorom, povzročenim iz mladostniške objestnosti, vrnil domov na posestvo svojih staršev, kjer pa so vso njegovo družino pokosile nalezljive bolezni. Da bi se odrešil grehov, se je pridružil templjarskemu viteškemu redu, mu predal vse svoje premoženje in se podal v križarsko vojno. Njene grozote so mu pobrale še zadnje ideale ter vero v njegove gospodarje, posvetne in cerkvene, a mu vendarle podale širši vpogled na svet kot celoto in na boga, ki ljudi ne ločuje po veroizpovedi. Sedaj novo upanje najde v Lepi in otrocih, želi se rešiti vojaške službe in zaživeti življenje svobodnjaka. A nad njega in njegovo družino se zgrinjajo temni oblaki, saj Viljema pri njegovem gospodarju kleveta nek povzpetniški plemič, ki si želi Viljemove službe in njegova zarota tudi uspešno botruje k tragičnemu Viljemovemu koncu.

Vsem tem dogodkom je priča tudi popotnik, slavni nemški pevec Wolfram von Eschenbach, ki se na ptujskem gradu ustavi ob svojem povratku na rodno Bavarsko. Viljemova zgodba naj bi bila navdih za njegov ep Parzival, pesnitev o vitezu okrogle mize, ki naj bi prenašal sveti gral, ep pa velja za osrednje delo nemške srednjeveške književnosti. Seveda je Viljem, ki je v pečinah koroških gora skrival skrivnostni zaklad, ovit v njegovo templjarsko srajco in ki je nato ob napadu sovražnikov skupaj z njim končal v valovih reke Drave, popolnoma fiktivna oseba, Wolframovo delo pa temelji na nedokončanem epu Chrétiena de Troyesa.

Jasna Mlakar