Založba Miš je ustvarila toplo slikanico prepogostih resnic obloženega vsakdana in trenutkov, ko navidezne pomembnosti in navade posameznika kdaj zabrišejo ali spregledajo celo občutek za stiske in želje ljubih ljudi. Tinetovo bivanje v vrtcu je bilo tokrat osrečeno s tremi otroškimi dosežki, o katerih bi rad čimprej povedal tudi očku. Ko se vrne iz službe, ga čaka kup opravkov in običajnih ritualov in sinove želje pravzaprav sploh ne zazna. Tine razmišlja, kako bi ga lahko opozoril nase, malo se smuka okoli, dela hrupne načrte, odločitev pa izpelje v tišino s tremi pikicami, ki so močnejše od vsega, kar v knjigi doslej srečamo. Z očetom pokukamo v Tinetovo sobo, potem pa smo prisotni z varne daljave opazovalca, da ju ne zmotimo preveč. V miru ilustracije prisluhnemo njunemu zaupnemu pogovoru in bližini, vmes pa zaokrožimo še po drobnih predmetih in prikupnem neredu fantovskega gnezda. Že v naslednjem hipu smo v sproščeni domači bitki s puhalniki, družinski dnevi se spet prevesijo na svetlo stran in vemo, kako je v življenju prav, da se izmenjujejo hrup in tihota, skladja in čakanja nanje, svetloba in skrbi. Pomembno je le, da je dom kljub vsemu varni pristan, ki se zna razživeti v sproščen direndaj in povezanosti.

Lepo je, da imamo takšne slikanice, kot je ta; vedre, razmišljujoče, ilustratorsko, literarno in oblikovalsko dovršene. Slikanico je uredila Gaja Kos, oblikovala pa sta jo Igor Šinkovec in Žiga Valetič.

Odnos med očetom in sinom je Žiga X. Gombač izpostavil že v slikanicah Skrivnosti mladih levov (Miš, 2014 – ilustr. Mitrevski)) in Gobčko in Hopko (Miš, 2018 – ilustr. Komadina), skupaj z ilustratorjem Igorjem Šinkovcem pa sta pred tem sodelovanjem ustvarila odličen strip Hlapec Jernej in pasja pravica (Škrateljc, 2017).

Pripravila: Maja Logar