Cvetka Bevc v mladinskem romanu spretno in s pravo mero senzibilitete razkriva teme in doživljanja ob Denisovi nenadni izgubi dragega očeta. Življenje odraščajočega fanta se ob tem hipoma postavi na glavo. Sledijo selitev, z njo sprememba šole in okolja, beg od najbližjih prijateljev in košarke, ki jo je dolga leta zavzeto in uspešno treniral, na novo postavljeni odnosi z mamo, babico in dedkom ter predvsem boleče pogrešanje. Sreča, da sta v njegovi bližini novega obdobja samosvoja, sočutna in dinamična deklica Čička in vedno razumevajoči ded, ki sicer živi v domu za ostarele, a je močno vključen v družinsko dogajanje. Marsikatera stiska, zmeda in žalost stopajo na Denisovo pot, marsikatera materina odločitev, ki ga želi le obvarovati pred močno bolečino, morda za fanta ni najbolj posrečena in mu zato povzroča dodatno osamljenost in vprašanja. Denis, da bi mu bilo znosneje in da bi zmogel samotno žalovanje, začne zapisovati svoja občutja in jih v skrivnem zvezku oblikuje v pisma očetu. V izteku romana obredno zaplamenijo.

Roman sooča z žalovanjem, ob njem pa se zavemo, kako drugače je, če se zmoremo o bolečini in izgubi pogovarjati, in si dovolimo, da nas ne zaobideta. Da postanejo spomini vez in da smo deležni prijateljstva in ljubezni.

»/…/ Dovolj je bilo laži.
'Zadnje tri mesece sem očku pisal pisma. Zdaj jih ne bom več.
'Pokima. Razume. Moja mama razume, da je to nekaj, kar se tiče samo očka in mene. Ne vztraja, da bi mogoče prebrala, kaj sem mu napisal. Ali da bi mi prepovedala početje. Rekla, da bi lahko kakšen zapis shranil za spomin. In ga prebral, ko bom odrasel.
'V miru končaj. Pa previden bodi,' reče in odide v kuhinjo.
Nadaljujem z delom. Vse se spreminja v ogenj. /…/« (str. 210-211)

Pripravila: Maja Logar