Provokativen roman Sandre Newman z naslovom Julija se opira na Orwellov 1984. Petinsedemdeset let po tem, ko je Orwell zapisal svoj ikonični roman, avtorica ponudi svojo distopično zgodbo. Dogajanje je postavljeno v leto 1984, v apokaliptični London, kjer vlada Veliki brat, življenja ljudi pa so brez vrednosti in pomena. Partiji je pomemben samo nadzor. Vsepovsod spremljajo ljudi preko ekranov, tako doma kot na delu. Zasebnost ne obstaja; da preživiš, se moraš zliti z množico.

V romanu spoznavamo življenje šestindvajsetletne mehaničarke Julije, ki dela na Oddelku za leposlovje. Že s prvim stavkom prvega poglavja, »Vse se je začelo z moškim z Oddelka za dokumentacijo«, avtorica nakaže osrednjo tematiko: odnos Julije do moških, do partije in ne nazadnje tudi do same sebe. Spolna zakrnelost prebivalcev, ki je posledica strogega nadzora Velikega brata, postane osrednja tema.

Kljub poskusom partije, da bi omejila oziroma preprečila vsakršno intimnost, v romanu ne manjka opisov spolnosti. Šele v drugem delu romana odkrijemo, kakšne načrte pravzaprav ima partija z Julijo. Zunajzakonski seks velja za zločin, žensko telo pa je prikazano kot posoda, saj je umetna oploditev edina prava pot. Tudi Julija je imela izkušnje z »umosemom«. Takšne na novo izmišljene besede, v jeziku »novoreka« spremljajo bralca skozi celoten roman in ga prestavljajo v drugačen čas in prostor.

Zakaj Julija nenadoma postane tako dragocena za partijo? Zakaj je odporna proti vsakršni norosti? Kaj je ta imunost, ki naj bi jo imela? Ji bo ravno zato uspelo postati članica Ožje partije? Krut, provokativen roman, ki prevprašuje ideologije, osebne vrline in temeljne človeške značilnosti. Odlično delo, pri katerem bi si želeli prisotnosti lektorja, ki bi zmanjšal število napak v slovenskem besedilu.

Ana Dolinšek