Barnes, Julian: Arthur in George (založba Učila)
Britanskega pisatelja Juliana Barnesa Slovencem ni potrebno posebej predstavljati, saj jih je že osvojil s svojimi deli Flaubertova papiga, Prerekanja in Ljubezen etc. Tokrat se odpravi v Anglijo poznega 19. stoletja in se ukvarja z resničnimi dogodki, ki so takrat vznemirjali prebivalce v okolici Birminghama. Neznani storilci so napadali živino in jo poškodovali, prenekatero s smrtonosnimi posledicami. Po seriji anonimnih pisem so za dejanja obtožili mladega odvetnika indijskega porekla, za katerega bi se vse skupaj verjetno slabo končalo, če se v zadevo ne bi vmešal takrat že zelo znani pisatelj Arthur Connan Doyle in dosegel odvetnikove oprostitve. Proces in raziskava dogodkov predstavljajo vrhunec romana, do katerega prispemo postopno od otroštva in nadaljnje življenjske poti obeh protagonistov, s čemer dobimo veliko v privlačni obliki zapisanih biografskih podatkov o očetu Sherlocka Holmesa.
Na polici ga najdemo: zgodovinska in vojna proza

Barth, John: Trgovec s tobakom (Cankarjeva založba, zbirka Moderni klasiki)
Slovencem neznani ameriški avtor, ki smo ga do zdaj lahko opazili le kot udeleženca v zbirki kratke proze Ameriška metafikcija, je sedaj dobil svoje mesto v prestižni zbirki Moderni klasiki. Osemsto strani dolga pustolovska zgodba s satiričnim priokusom o osvajanju kolonialne Severne Amerike v 17. in 18. stoletju temelji na resničnem glavnem junaku, angleškem pesniku Ebenezerju Cooku ter njegovi pesnitvi. Ebenezer, mehkužen in nedolžen mladenič, ves idealističen v svojem odnosu do sveta, v katerem največjo vrednoto vidi izobrazbo, omiko in na posebnem piedestalu še poezijo, v Marylandu podeduje plantažo tobaka, za katero naj bi bil dolžan poskrbeti. A nad razmerami v koloniji je popolnoma šokiran, saj naleti na popolnoma neznane mu običaje, od oblačenja do prehrane, najbolj pa ga moti splošni primitivizem prebivalstva. Zdi se, da se avtor želi pri pisanju približati angleškim pisateljem 18. stoletja in uporablja nekoliko arhaično zveneč jezik, ki pa s svojimi humornimi vložki ter vsesplošno ironijo deluje izredno simpatično in bralca osvoji že po nekaj straneh. Po drugi strani pa je pripovedovanje zelo odkrito z nesramežljivimi namigi na spolnost, tudi homoseksualnost, kar je v letu 1960, ko je roman prvič izšel, predstavljalo drobno revolucijo v takrat še precej puritanski Ameriki
Na polici ga najdemo: zgodovinska in vojna proza

Falcones, Ildefonso: Fatimina dlan (založba Mladinska knjiga, zbirka Roman)
Avtor Morske katedrale nas tokrat popelje v 16. Stoletje v Španiji in nam približa usodo moriskov, španskih muslimanov, ki so jih po kraljevem ukazu prisilno spreobrnili v krščanstvo, ohranili pa so svojo kulturno in religiozno specifiko. V ospredju je lik Hernanda, sina muslimanke in krščanskega duhovnika, ki je posilil njegovo mater. Ujet je med obe skupnosti in v bistvu ne pripada nobeni. Zaljubi se v Fatimo, ki naj bi postala druga žena njegovega očima.
Na polici ga najdemo: zgodovinska in vojna proza

Fallada, Hans: Vsakdo umre sam (založba Mladinska knjiga, zbirka Kondor)
Dela klasika nemške književnosti iz prve polovice 20. stoletja v njegovi domovini sedaj doživljajo ponovno pozornost, pri Slovencih pa se to odraža s ponatisom romana, ki je prvič izšel že leta 1960. Ukvarja se z življenjem v nacistični Nemčiji v prvih letih vojne s poudarkom na brutalnosti obravnavanega režima, do katerega je bil sam pisatelj dokaj oponenten, se je pa v najbolj kritičnih letih vendarle izognil direktnemu preganjanju predvsem z usmeritvijo v neškodljivo otroško literaturo, kar so mu po vojni tudi očitali, kljub temu da je v delih iz zgodnejših tridesetih let opozarjal na nevarnost vzpona nacizma. Vsakdo umre sam je izšel leta 1947, avtor pa izida več ni dočakal in je umrl tik pred njim. Roman temelji na resničnih dogodkih in obravnava zgodbo zakonskega para srednjih let iz Berlina, ki se po smrti edinega sina na bojišču odloči upreti nacizmu oziroma vsaj pokazati svoje nestrinjanje z njim. Mož in žena začneta pisati dopisnice, na katerih opozarjata na napake in surovosti totalitarnega režima, odlagata pa jih na mesta, kjer bi jih lahko prebralo čim več ljudi in bi v njih morda lahko zanetile seme upora. Njuna dejavnost je trajala približno tri leta, nato so ju ujeli in seveda obsodili na smrt. A njuna zgodba je ena izmed mnogih, v romanu spoznamo več usod ljudi, ki so prisiljeni živeti v večnem strahu in nezaupanju. Fallada se sicer ne odlikuje po izdelanem slogu in tudi njegovi literarni liki so precej črno-beli, a vendar njegov roman sodi med najpomembnejša dela nemške književnosti, ki se ukvarjajo s stanjem duha v nacistični Nemčiji, opozarjajo na popoln propad vrednot in se posvečajo odporniškim gibanjem, ki so se porajala tudi v tem okolju.
Na polici ga najdemo: zgodovinska proza

Halter, Marek: Marija (Celjska Mohorjeva družba)
Alternativna zgodba o Mariji, Jezusovi materi, kot je ne poznamo iz krščanskega prikaza, je nastala izpod peresa v Franciji živečega in v francoščini pišočega pisatelja, po rodu iz Poljske. Njegova družina, ki je židovskega porekla, je leta 1940 najprej iz varšavskega geta zbežala v Rusijo, nato v Uzbekistan, po vojni so se vrnili na Poljsko, čez nekaj let pa emigrirali v Francijo. V svojem pisateljskem delu je Halter znan predvsem po upodabljanju svetopisemskih oseb v širšem družbenem kontekstu, zelo pohvalno lahko govorimo o njegovi zgodbi o Mariji, s katero se Slovencem prvič predstavlja. Čas in kraj dogajanja sta Palestina v 1. stoletju pred našim štetjem, zelo razburkano obdobje, polno vstaj proti rimski nadoblasti, predvsem pa proti trinoštvu kralja Heroda. Tudi Marija, še napol otrok, vedno težje prenaša nasilje Herodovih plačancev. V njej se vedno bolj razplamteva upornost, ki doseže vrhunec, ko brutalno zaprejo njenega očeta Joahima. Poveže se z lokalnim vodjem upornikov Barabo, uspe jim osvoboditi očeta, vendar postanejo izobčenci. Zatočišče najdejo pri starem prijatelju Jožefu in njegovi bolehni ženi, ki kmalu umre. Marija postane Jožefova žena, roman pa se zaključi, ko visoko noseča skupaj z Jožefom odpotuje v Betlehem. Marija je predstavljena kot močna, pogumna, že skoraj emancipirana ženska, ki se ne podredi vlogi ponižne in ubogljive žene, ki jo družba pričakuje od nje.
Na polici ga najdemo: zgodovinska proza

Karič, Enes: Pesmi divjih ptic (Študentska založba, zbirka Beletrina)
Kompleksni zgodovinski roman, romaneskni prvenec profesorja na katedri za interpretacije korana Fakultete za islamske študije v Sarajevu, je delo, ki je vzbudilo močno radovednost na bosanskohercegovski literarni sceni. Od prvega izida leta 2009 je doživelo tri ponatise. Zgodba je postavljena v Bosno in Sarajevo v zadnjih desetletjih 16.st., ko je turška ekspanzijska sila po Evropi začela dobivati uničujoče poraze. V ospredje je postavljeni lik teologa Skenderja, različne faze njegovega življenja, od otroštva v Mostarju, šolanja v Carigradu ter nato ustalitve v Sarajevu. Njegova pot se prepleta s potjo filozofa Hasana, ki je že v carigrajskih letih igral vlogo Skenderjevega mentorja, ter umetnika, predvsem slikarja Mustafo. Avtorjev poetični, podrobni, že skoraj filigranski slog pisanja nas popelje v svet islamske kulture, zgodovine in filozofije in vsaj nekoliko potrpežljiv bralec je obdarjen z novimi ali pa osveženimi spoznanji o nam tako bližnjem, a vseeno tako tujem in nepoznanem svetu.
Na polici ga najdemo: zgodovinska proza

Lustig, Arnošt: Molitev za Katarino Horovitz (Cankarjeva založba, zbirka Moderni klasiki)
Avtor je češki disidentski pisatelj, scenarist in publicist, ki je po sovjetski invaziji emigriral v ZDA. Slovenski bralec ga ne pozna, kljub temu, da je bil že večkrat nominiran za Nobelovo nagrado, sedaj se premierno predstavlja v slovenščini. Glavna tematika pisateljevega ustvarjanja je holokavst, ki ga je kot pripadnik praške židovske družine tudi sam doživel in preživel. Molitev za Katarino Horovitz naj bi napisal v jezi in na dušek v zelo kratkem času, temelji pa na dveh resničnih dogodkih. Prvi je zajetje ameriških poslovnežev evropskega židovskega porekla, ki so se ob izkrcanju zaveznikov na Siciliji leta 1943 želeli neučakano vrniti domov, padli pa so v roke Nemcev in končali v koncentracijskem taborišču. Njihova zgodba se prepleta z legendo o mladi plesalki, ki mora v plinski celici na esesovski ukaz odplesati striptiz. Katarina izkoristi preusmeritev pozornosti svojega mučitelja, mu iztrga pištolo ter ga ustreli. Eno izmed glavnih prizorišč romana je koncentracijsko taborišče Auschwitz.
Na polici ga najdemo: zgodovinska proza

Steinbeck, John: Mesec je zašel (založba Celjska Mohorjeva družba)
Prvi slovenski prevod je dočakal kratek roman ameriškega Nobelovega nagrajenca, ki ga je pisatelj napisal leta 1942, kmalu po vstopu ZDA v vojno in ga je ameriška vlada tudi financirala. Zgodba se ukvarja z okupacijo severnoevropske države, katere ime sicer ni eksplicitno omenjeno, prav tako tudi ne narodnost okupatorjev, povsem jasno pa je, da gre za nemško zasedbo Norveške. Prizorišče romana je strateško zelo pomembno pristanišče, ob katerem se nahaja tudi rudnik premoga. Bataljon nemške vojske z lahkoto prevzame oblast nad mestom, zelo hitro pa pride do prask z lokalnim prebivalstvom. Sledijo prve usmrtitve, kar pa sproži le dodaten odpor, pri katerem meščani veliko oporo najdejo tudi v svojem županu. V času nastanka romana je Steinbeck že dosegel velik pisateljski ugled z deli Grozdi jeze in O miših in ljudeh, napisanih konec tridesetih let, ne pa še absolutne slave, kot se je zgodilo po romanu Vzhodno od raja. Mesec je zašel ne sodi med njegova najboljša dela, v domovini je bil celo kritiziran zaradi njegovega prizanesljivega opisa nemških vojakov, ko izpostavi predvsem njihovo človeško plat, čustva ljudi, ki so se pač znašli v nekih ekstremnih življenjskih situacijah in se v resnici ne želijo ne bojevati ne izvajati nasilja nad prebivalstvom. Roman morda res deluje nekoliko naivno, kar bi se lahko razločilo z dejstvom, da je Amerika komaj stopila v vojno in se še ni soočila z vso brutalnostjo nemškega vojaška stroja, s katerim je Hitler oral po Evropi, podobno kot bi lahko rekli za slavno medvojno filmsko romanco Casablanco. Svojo največjo vrednost ima delo v poudarjanju pomena upora zatiranih ter njihove moralne premoči. Zato je med vojno veliko vlogo odigral prav v okupirani Evropi, kjer je ilegalno izhajal v mnogih državah in postal eno najpopularnejših prepovedanih branj.
Na polici ga najdemo: zgodovinska proza

Thompson, Harry: Ta stvor teme (založba Sanje, zbirka Roman)
Avtor je britanski pisatelj in televizijski producent, ki je napisal več strokovnih biografij, roman pa žal en sam, saj mu je nadaljnje ustvarjanje prekrižala prezgodnja smrt, ko je leta 2005 umrl star koma 45 let. Tudi v romanu se ni povsem odrekel biografskemu žanru, saj obravnava resnične zgodovinske osebnosti in resnične zgodovinske dogodke. V ospredju zgodbe je kapitan Robert Fitzroy, ki je poveljal ladji Beagle, na potovanju s katero je Charles Darwin prišel do svojih osupljivih znanstvenih odkritij. Tudi Fitzroy je imel v sebi znanstveno žilico in velja za enega od pionirjev meteorologije ter je praktično izumil vremensko napoved.
Z Darwinom sta se načeloma dobro razumela, vendar je na stresnem pet let trajajočem potovanju kapitan težko krotil svoj koleričen karakter in je prihajalo do mnogih napetosti, prav tako se ni strinjal z Darwinovo teorijo o izvoru vrst. Čeprav je zgodba pretežno osredotočena na potovanje z Beaglom, gre še dalje, vse do konca Fitzroyeve življenjske poti, ki se je leta 1865, skoraj 20 let po zgodovinskem potovanju končala z njegovim samomorom.
Na polici ga najdemo: zgodovinska proza

Zusak, Markus: Kradljivka knjig (založba Sanje, zbirka Roman)
Markus Zusak je avstralski avtor neavstralskega izvora, s čimer se ujema tudi vsebina njegovega romana. Njegov oče je namreč Avstrijec, mama Nemka, zgodba pa je postavljena v prostor in čas nacistične Nemčije ter druge svetovne vojne.
Glavna junakinja je desetletna deklica Liesel, ki jo skupaj z bratom vzamejo staršem napačnega političnega prepričanja in pošljejo v rejo v nek kraj blizu Münchna ter koncentracijskega taborišča Dachau. Bratec na poti umre, deklica pa psihično popolnoma zlomljena prispe h krušnim staršem, kjer se mora prilagoditi novim razmeram: kolerični ter verbalno in fizično nasilni novi materi, strogim učiteljem v šoli, zakonom ulice v neuglednem in revnem mestnem predelu. Vse to ji uspeva predvsem s pomočjo novega očeta, dobričine, ki ima veliko razumevanje za dekličino stisko, in pa novega prijatelja iz soseščine, glavnega pobalina, dobrega tekača, nogometaša in vedno lačnega Rudyja. V dolgih nočeh, ko je spanje prekinjeno zaradi Lieselinih nočnih mor, jo novi očka nauči brati, s tem pa se deklici odpro nove dimenzije in nove možnosti olepšanja neusmiljenega vsakdana, tako sebi kot tudi drugim. Ko se v njihovo klet zateče pobegli Žid, se Lieselin krog prijateljev poveča še za eno osebo. Leta tečejo, vojna se razplamteva, politični pritisk je vedno hujši, pojavi pa se še nova nevarnost, zavezniško bombardiranje, ki drastično spremeni tudi Lieselino življenje.
Zgodbo je pisatelj postavil v usta posebnemu prvoosebnemu pripovedovalcu, Smrti, ki ima tiste dneve veliko dela z odnašanjem duš. S tem načinom zastavi zanimiv stil pisanja in odpre prostor za mnoge Smrtine opazke in misli, ki bogatijo zgodbo. Ta pretresljivo ganljiv roman, ki je tudi odlično zapisan in opozarja na vrednost dobrote v človeku predvsem takrat, ko svet okoli njega izgublja tla pod nogami, je upravičeno požel mnoge nagrade kritike in bralstva.
Na polici ga najdemo: zgodovinska in vojna proza

Jasna Mlakar